Delovna stran za TGC

Opis sproduciranih ntuplov za studij naboja jetov v WW -> 4 jet

Opis programa za produkcijo ntuplov

Iz opisanih ntuplov narisemo porazdelitve Qjet(u)+Qjet(dbar)-[Qjet(d)+Qjet(ubar)], t.j. razliko nabojev jetov, ki prihajajo iz uplike in downlikebar kvarkov, ter nabojev jetov, ki izvirajo iz downlike in uplikebar kvarkov. Naboj Wjev lahko potem dolocimo glede na to, ali je ta razlika (Q(W1)-Q(W2)) pozitivna ali negativna. Verjetnost za pravilno dolocanje naboja Wjev lahko izboljsamo, ce zahtevamo, da je razlika |Q(W1)-Q(W2)| vecja od neke minimalne vrednosti Q(cut). S tem seveda izgubimo del statistike. Predpostavimo, da je signifikanca meritve, ki vsebuje dolocanje naboja Wjev po omenjeni metodi, podobno kot v primeru Afb s kaoni (glej delovne strani za Afb) sorazmerna z (c-w)*sqrt(epsilon), kjer je c verjetnost za pravilno dolocitev naboja, w obratna verjetnost, epsilon pa izkoristek reza |Q(W1)-Q(W2)|>Q(cut). Tedaj moramo izbrati vrednosti kappa in Q(cut) tako, da maksimiziramo zgornji produkt. Slike odvisnosti signifikance od kappa in Q(cut), dobljene na opisanih ntuplih, si lahko ogledate tu .

Meritev TGC v hadronskem kanalu prek preseka in kotnih porazdelitev (Predstavljeno 23.6. na sestanku skupine DELPHI) 232K, talk-6-23.ps.gz